Finančna pomoč posameznikom in podjetjem v času poplav

Vsi želimo po svojih najboljših močeh pomagati in name se je obrnilo kar nekaj posameznikov, ki bi želeli dati ali sprejeti finančno pomoč prizadetim v poplavah.

Po družbenih omrežjih in v javnosti kroži veliko informacij, nekatere so pravilne, nekatere ne, večina je dobronamernih, a žal nekatere med njimi, četudi dobronamerne, niso v korist prizadetim, morda celo v škodo.

V prispevku se osredotočam na primere, kako lahko posameznik (fizična oseba) prejme finančno pomoč v primeru, da je v poplavah utrpel škodo. Na koncu pa še informacija, kako pa lahko podjetje pomaga podjetju.

1. ČE NAKAZUJETE NEPOSREDNO NA POSAMEZNIKOV TRR, naredite to pravilno: iz previdnosti uporabite kodo “CHAR”, zlasti pomembno pa je, da vaš prispevek (ALI seštevek vaših prispevkov v 12 mesecih) ne presega 5.000 eur. Bodite pozorni, da se darila, prejeta od istega darovalca v 12 mesecih, seštevajo. To pomeni: če v 12 mesecih (pozor – 12 mesecev ne pomeni koledarskega leta, ampak zadnjih 12 mesecev od prejema nakazila) od iste osebe (četudi mama, oče, stric, teta, hči…) prejmete več, kot 5000 eur na vaš TRR, bo to darilo v višini nad 5000 eur obdavčeno.

Primer: če prejmete od RAZLIČNIH oseb skupaj sredstva v višini npr. 30.000 eur, pa vam nobena od teh ni nakazala v 12 mesecih več kot 5.000 skupaj, potem bo teh 30.000 neobdavčenih (pazite pa na socialne transferje – beri dalje).

Vendar pa obdavčitev (dohodnina) ni edino, na kar bodite pozorni – prejeta denarna sredstva (v kakršnikoli višini!) lahko vplivajo na pravico posameznika do prejemanja raznih socialnih transferjev, kot so otroški dodatek, subvencija, štipendije… Zato predlagam, da pred nakazilom denarja fizični osebi na njen osebni TRR preverite vse okoliščine s to osebo in je ne spravljajte v dodatne sitnosti, četudi dobronamerno.

Če se greste pravno in davčno “telovadbo”, se tega ne lotevajte sami, ampak poiščite nasvet strokovnjaka (davčnega in pravnega).

Če ste v dvomu, je veliko varnejši način pomoči, ki ga opisujem pod točko 2.

2. DENARNA SREDSTVA, KI JIH FIZIČNA OSEBA PREJME OD HUMANITARNE ORGANIZACIJE so neobdavčena IN praviloma ne vplivajo na socialne transferje. Bodite pozorni, da ima organizacija, ki sprejema denar, res status humanitarne organizacije. To se zelo enostavno preveri s hitrim googlanjem.

ČE ŽELITE preko humanitarne organizacije pomagati TOČNO DOLOČENI OSEBI (družini), potem naj se ta posameznik, ki potrebuje pomoč, v lastnem kraju dogovori s posamezno humanitarno organizacijo, da zanj “odpre” poseben sklic oz. ključna beseda (opis v nadaljevanju povzet po objavi Humanitarčka). Vzpostavitev sklica oz. ključne besede v pravnem pomenu pomeni sklenitev pogodbe med tem posameznikom in posamezno humanitarno organizacijo (RK, Karitas, Humanitarček…) in kot taka je iztožljiva (če bi slučajno šlo kaj narobe), transparentna in namenska. Sklic se “odpre” za določen čas in ko je akcija zbiranja sredstev končana, se naredi računalniški izpis, ki se ga ne da kar tako ponaredit ali zlorabit, in denar na sklicu je namenjen točno določeni osebi – če ste vi napisali pravilen sklic! Če pri nakazilu niste uporabili sklica za točno določeno osebo, se bo prejet denar uporabil še vedno za pomoč v poplavah oz. za projekte dotične organizacije, a ne nujno za določeno osebo. Vsekakor boste pomagali.

Na vas je, da preverite, da nakazujete denar PRAVILNI OSEBI! Toliko ste že spretni, da se znate ubranit raznim prevaram, zato kar povprek širjenje slabega glasu o tovrstnem zbiranju denarja, ni primerno, ampak je celo (zelo!) škodljivo. Zdaj ni čas za polemiziranje.

3. GOFUNDME in podobne aplikacije – to so sodobni in vedno bolj popularni načini zbiranja denarja, ki sem jih zasledila tudi v zvezi z dotičnimi poplavami. To so povsem legitimni načini zbiranja denarja (ponovno – preverite aplikacije, saj niste iz 18. stoletja), vendar pa jih Republika Slovenija še ni pravno uredila. Ravno za gofundme sem preverila na klicnem centru FURS in sem podala predlog, da o tem zavzame Vlada RS stališče. Ali, kdaj in kakšno bo, ne vem. Moj predlog je, da s tovrstnim zbiranjem sredstev počakate oz. sprejmete možnost, da boste od prejetih sredstev plačali dohodnino in/ali da bodo ta sredstva vplivala na vaše pravice do drugih socialnih transferjev, kot so otroški dodatki, štipendije, pravice do denarne pomoči…

Poleg tega trenutno ni neke neposredne možnosti, prejeti denar, zbran preko gofundme, na svoj osebni TRR. Nisem strokovnjak, ampak, kakor sem preverila, je zadeva nekoliko zapletena in zato tudi tukaj predlagam, da se povežete z nekom, ki ima izkušnje in vam lahko svetuje. Tudi tovrstni prostovoljci obstajajo in se jih potrebuje!

4. DONATORSKA POGODBA – ta način je davčno in tudi sicer najprimernejši v razmerju med dvema podjetjema (pravnima osebama).

Gre za enostranski pravni posel, ko ena pravna oseba (donator) prostovoljno (!) donira (podari) finančna sredstva drugi pravni osebi (prejemnik donacije) in ne pričakuje (oz. zahteva) ničesar v zameno. Prejemnik donacije donacije ni dolžan vrniti. V kolikor bi jo moral ali bi donator pričakoval kakšno protiuslugo, potem ne gre za donacijsko pogodbo, četudi bi jo tako imenovali!

Donacijska pogodba naj bo PISNA, da lahko stranki pogodbe uveljavljata davčne olajšave, ki so predvidene v takšnih primerih. Zelo pomembno je, da je iz donatorske pogodbe razviden nagib (npr. pomoč zaradi poplav), sredstva so nepovratna in namenska (!) – namenjena morajo biti financiranju dejavnosti prizadetega podjetja!

V konkretnih okoliščinah (poplave) bi donatorsko pogodbo odsvetovala v primerih, ko bi pravna oseba želela fizični osebi donirati sredstva, ker nastopijo za fizično osebo davčne posledice (dohodnina – čeprav to obvesznost lahko nase prevzame donator) in posledice pri socialnih transferjih.

Fizične osebe pa lahko doniramo pravnim osebam z naklonitvijo % naše dohodnine izbranim pravnim osebam.

Doniranje fizične osebe fizični osebi pa se šteje za darilo – glej točko 1 zgoraj.

5. Delodajalec pa lahko svojim zaposlenim (pozor – zgolj tistim, ki z delodajalcem sodelujejo na podlagi pogodbe o zaposlitvi), ki so v poplavah utrpeli škodo, izplača tudi SOLIDARNOSTNO POMOČ, ki je neobdavčena do višine 2.000 EUR. V presežku pa bi bila izplačila pomoči obdavčena kot dohodek iz delovnega razmerja.