Pravico, da ima zaposleni starš prvošolčka pravico do plačane odsotnosti z dela prvi šolski dan, določa Zakon o delovnih razmerjih. Gre za absolutno pravico delavca, ki mu je delodajalec ne more odreči, pa če “gori voda”. To pravico lahko uveljavljata oba starša, neodvisno eden od drugega. Delavec mora delodajalcu predložiti ustrezno dokazilo, da ima prvošolčka (npr. potrdilo o vpisu).
Poleg zgoraj opisane pravice do spremstva prvošolčka, zakon o delovnih razmerjih določa še druge primere, ko ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela, to so:
• lastne poroke,
• smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,
• hujše nesreče, ki zadane delavca.
V vseh navedenih primerih, ima delavec pravico do najmanj enega dne, ki pa ga lahko izkoristi neposredno ob nastopu posamezne okoliščine. V primeru, da nastopita dva primera hkrati (npr. smrt in hujša nesreča), se dnevi seštevajo, ne izključujejo – torej ima delavec pravico do odsotnosti 2 dni. Kot rečeno že uvodoma, delodajalec koriščenja te odsotnosti delavcu ne more odreči ne glede na potrebe delovnega procesa.
V kolektivnih pogodbah so lahko (in tudi so) določeni še dodatni primeri odsotnosti ali dodatni dnevi za posamezno odsotnost ali daljša “skupna” odsotnost v posameznem koledarskem letu (v zakonu je minimalno 7 dni), delavec in delodajalec pa se lahko za še dodatne dni ali dodatne okoliščine dogovorita tudi v pogodbi o zaposlitvi.
Npr. pravica do plačane odsotnosti zaradi selitve delavca je v večini kolektivnih pogodb že določena, vendar je ogromno poklicev, kjer pa ne velja nobena kolektivna pogodba in v tem primeru bi bilo po mojem mnenju smiselno to pravico delavcu omogočiti v pogodbi o zaposlitvi – delavcu takšen dan pomeni ogromno, za delodajalca pa je dobra referenca in pogajalsko izhodišče, da delavcu ponudi ugodnosti, ki je morda drugje ne. Pa tudi obubožal s tem ne bo, saj se Slovenci ne selimo radi 😉
Tovrstne odsotnosti se nikakor ne vštevajo v letni dopust.
ZDR-1 za kršitev tega člena ne predvideva nobenih sankcij, vendar to ne pomeni, da delodajalec za takšno kršitev ni odgovoren. Delavec lahko te pravice uveljavlja v okviru svoje splošne pravice do uveljavljanja pravic pri delodajalcu in pravice do sodnega varstva, kar vključuje tudi odškodninsko odgovornost delodajalca.
Morda se sliši plačilo nadomestila za en dan odsotnosti, ki je delodajalec delavcu ni omogočil, malo, ampak odškodnina zaradi neprisotnosti delavca npr. ob smrtni postelji otroka, je lahko zelo velika. Ali pa, če pogledamo bolj vsakdanji primer, odsotnost delavca z doma, ki ga je poplavilo neurje, ker je moral it v službo in zato ni mogel pravočasno začet s sanacijo.
Ta prispevek je, kot vselej, pravni namig, napisan z namenom, da osvetli posamezne pravne institute, nikakor pa ni pravni nasvet.
Če potrebujete pravni nasvet, mi pišite na info@aljafakin.si.
Dovolite, da vam svetujem.