Skip to content Skip to footer

Avtorska pravica – 101

Recimo, da imate idejo za vrhunsko platformo, nimate pa potrebnega strokovnega znanja, zato najamete strokovnjaka, da po vaših navodilih oz. ideji ustvari to platformo/računalniški program. Čigav je ta program? Kakšne pravice imate na njem vi in kakšne najeti strokovnjak – avtor programa?

Ali pa, recimo, imate firmo in zaposlene računalničarje, ki v okviru svojega delovnega razmerja z vami, ustvarjajo računalniški program. “Čigav” je ta program?

Kdo je “lastnik” avtorskega dela oz. pravic na njem, ki ga delavec ustvari v delovnem razmerju, in kdo dela, ki ga nekdo izdela po vaših navodilih, a s svojim znanjem?

Avtorska pravica nastane s samo stvaritvijo dela, to pomeni, da v trenutku, ko nekaj napišete, narišete, fotografirate, celo skuhate, posnamete ipd. ste vi avtor tega dela. Ni se vam potrebno niti podpisat (čeravno je priporočljivo, da svoje delo označite tudi navzven), nikjer ni potrebno tega objavit ali registrirat. Avtorstvo vam pripada s tem, ko ste ustvarili neko delo – intelektualno ali v materialni obliki (recimo kip, papirnato letalo, računalniški program…).

Dokler ste avtor zgolj vi in tudi s svojim avtorskim delom razpolagate izključno vi, načeloma ni težav. Prve težave se lahko pojavijo, če si nekdo drug začne lastiti vaše delo in se “podpisovat” pod njega. Takrat se morate oglasiti in dokazati, da je to delo vaše in da niste nikomur, sploh pa ne dotičnemu tatu dovolili kakršnegakoli razpolaganja s tem delom (ne objavljanja, ne kopiranja, ne javnega prikazovanja, ne predelave…).

To je zelo pomembno npr. pri uporabi fotografij, člankov…, ki so objavljeni na internetu.

Navidezno enostavna dostopnost in javna objava avtorskih del na netu ne pomeni prostega dostopa oz. prenosa avtorskih pravic na kogarkoli!

Internet si predstavljajte kot ogromno stekleno vitrino, ki ima neviden in odličen varovalni sistem. Lahko gledate, lahko kaj uporabite v zasebne (!) namene, tukaj pa se seznam vaših pravic praktično konča – vse nadaljnje možnosti razpolaganja z objavljenim delom so namreč odvisne od mnogih dejavnikov: ali je avtor sam omogočil delitev tega dela, ali je dal svoje delo javnosti na razpolago (včasih objava na določenih platformah oz. omrežjih dovoljuje določene pravice, ki bi sicer bile onemogočene). Tudi z navedbo vira oz. avtorja se ne izmuznete odgovornosti! Če vam avtor ni dovolil določene uporabe svojega dela, ga ne smete in pika.

Da boste vedeli, kaj lahko in česa ne smete, morate prebrat splošne pogoje na spletnem mestu, kjer je delo objavljeno.

Obstajajo izjeme – ena takih so npr. fotografije dogodka, ki so ga fotografirali mnogi fotografi in pri tem ustvarili praktično identične fotografije. Takšne “serijske” fotografije ne uživajo avtorskega varstva. Ampak, te izjeme so redke in če niste vešči avtorskega prava oz. prava intelektualne lastnine, se raje posvetujte z nekom, ki pa je vešč – s strokovnjakom (odvetnikom).

No. Potem pa imamo še stvaritev avtorskega dela na uvodoma omenjen način – kot naročeno avtorsko delo in pa avtorsko delo, ustvarjeno v okviru delovnega razmerja.

  1. Avtorsko delo iz delovnega razmerja nastane, ko zaposleni pri izpolnjevanju svojih obveznosti v okviru DR ali po navodilih delodajalca ustvari neko avtorsko delo. V tem primeru se po zakonu šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za 10 let od dokončanja dela, če se nista s pogodbo dogovorila drugače. Izključen prenos pomeni, da 10 let od dokončanja, tega dela ne sme uporabljati niti avtor (torej delavec) sam, ampak zgolj delodajalec. Obdrži pa delavec izključno pravico, da to svoje delo uporablja v okviru svojih zbranih del.
  2. Naročeno avtorsko delo pa nastane, ko naročnik z avtorsko pogodbo o naročilu dela naroči avtorju, da ustvari določeno delo in ga izroči naročniku, naročnik pa mu za to plača honorar. Naročnik lahko nadzoruje posel in avtorju daje navodila, pri tem pa ne sme posegati v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Avtor praviloma obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice distribuiranja, razen, če se nista avtor in naročnik drugače dogovorila s pogodbo ali pa v primeru zakonskih izjem.
  3. Kadar se v okviru delovnega razmerja ali kot naročeno avtorsko delo ustvari računalniški program se šteje, da so avtorske in druge pravice avtorja izključno in neomejeno prenesene na delodajalca oz. naročnika že po samem zakonu. S pogodbo lahko to uredite drugače. Izključen in neomejen prenos pomeni, da je računalniški program v pretežni meri “last” delodajalca oz. naročnika “za vedno” in ne avtorja (določene omejene pravice avtor še obdrži).

Verjetno ste opazili, da sem označila možnost drugačnega dogovora s pogodbo.

Če bi morala ta prispevek strniti v en stavek, bi bil: “Stvaritev avtorskega dela in avtorske pravice nad tem delom urejajte s pisno pogodbo ob sodelovanju odvetnika.”

Zakaj s pisno pogodbo? Ker če pogodbe nimate, velja zakon, zakon pa v precejšnji meri ščiti avtorja – vse, kar ni urejeno s pogodbo ali kar je nejasno, se praviloma interpretira v korist avtorja. Zakaj poudarjam “pisnost” pogodbe? Ker pogodba je lahko tudi ustna in je pravno zavezujoča (ampak ne v zvezi z avtorskimi pogodbami). Zakaj v sodelovanju z odvetnikom? Zato, da si s pogodbo v svoji vnemi ne pokvarite položaja, ki pa vam ga daje sam zakon (namreč, s pogodbo se lahko vedno dogovorite v korist avtorja, čeprav bi vam zakon sam po sebi dal določen privilegij kot naročniku, recimo).

Avtorskega varstva ne uživajo ideje, tudi ne zakoni in tudi ne recimo ljudske stvaritve. Prenos avtorske pravice “enkrat za vselej”, kot je pogosta klavzula v pogodbah, je neveljaven. Če tako piše v pogodbi, se šteje, da ni zapisano nič in velja, kar pravi zakon (to je, da se doseže namen).

Avtorska pravica praviloma traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti.

Ta prispevek je pravni namig in nikakor ne pravni nasvet. V kolikor želite pravni nasvet, nam pišite na info@aljafakin.si in dogovorili se bomo za posvet.

Dovolite, da vam svetujem.