“Podpisani ***** v skladu s prvim odstavkom 82. člena Zakona o delovnih razmerjih odpovedujem pogodbo o zaposlitvi. Prosim za sporazumno odpoved pogodbe.“
Koliko se vas je že srečalo s takim “dopisom”? Ko vam je delavec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, obenem pa zaprosil za sporazumno odpoved? Ali pa slednjega pristavka ni bilo in ste se kot delodajalec obrnili na svojega odvetnika, da je ta in ta delavec dal odpoved in da naj odvetnik “napiše sporazum”?
Po lastnih izkušnjah sodeč, je opisana situacija pravilo. Žal napačno.
V grobem poznamo 3 načine prenehanja pogodbe o zaposlivi:
- pogodbo odpove delodajalec delavcu ALI
- pogodbo odpove delavec ALI
- delavec in delodajalec se dogovorita (sporazumeta) o prenehanju delovnega razmerja
Posamezni načini se med seboj izključujejo!
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je za delodajalca pravno najbolj varna in “čista”. Tako se je delavec sam odločil, delodajalec mu ni dolžan ničesar in z iztekom odpovednega roka se razideta.
Sporazum o prenehanju delovnega razmerja ali pa odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, pa oba predvidevata točno določen postopek, ki ga mora spoštovati predvsem delodajalec in vsaka napaka pri tem gre v škodo delodajalca.
Zato uvodoma opisano sporočilo? Zadnji stavek je odveč. Če kot delodajalec dobite takšno sporočilo, prosite delavca, da se opredeli, ali pogodbo odpoveduje sam, ali želi dogovor o prenehanju. Osebno bi vam svetovala, da vztrajate pri odpovedi delavca – v smislu, če želi drugam, naj da odpoved. Če želi ostati pri vas, naj ostane.
Kljub odpovedi, ki jo poda delavec, se lahko z njim dogovorite o “podrobnostih” – recimo skrajšate ali podaljšate odpovedni rok, se dogovorite glede dopusta, glede morebitnih drugih obveznosti ali pravic delavca… Ampak takšen sporazum se ne dotika vprašanja samega prenehanja delovnega razmerja. To je urejeno z delavčevo odpovedjo.
Ta prispevek je pravni namig, ne nasvet. Če želite posvet, mi pišite na info@aljafakin.si.
Dovolite, da vam svetujem.