Zjutraj nas je prebivalce Ljubljane in Celja (za ti dve mesti vem zagotovo, sklepam pa, da nas je vse, razen večno privilegiranih prebivalcev Obale) razveselil sneg.
No, ene bolj (moje otroke in psa), druge manj (mene).
Ko sem v službo gazila po neočiščenih pločnikih, se lovila na drsečih prehodih čez cesto in preklinjala zaradi premočene obutve in razmišljala, če bo torbica pod pritiskom snežink premočila in pri tem ogrozila moj telefon, sem ob zvokih siren pomislila na padce in poškodbe in na eno najpogostejših vprašanj, ki mi jih zastavljajo prijatelji in znanci – ali sem upravičen do odškodnine, če zdrsnem in padem? In če da, koliko? Za eno fino večerjo? Za vikend počitnice? Za avto??
Hja…kot v večini zadev v pravu, na to ni enostavnega odgovora. Odškodninska odgovornost se ugotavlja ob obstoju več predpostavk. Pa da vas ne obremenjujem s pravno teorijo, na kratko to pomeni: predvsem morate pri padcu dejansko utrpeti škodo. Lahko je materialna (razbije se ti telefon) ali nematerialna (telesne poškodbe, strah…). Poleg nastale škode je pomembno tudi, da je nekdo za vaš padec odgovoren. Če ste sami odgovorni, ker ste smučali na neoznačenih smučiščih, sami sebi izplačajte odškodnino. Če pa je vaš padec posledica tega, da nekdo (npr. delodajalec, lastnik lokala, MOL, država…) ni primerno poskrbel za varnost, potem bi se lahko odgovornost pripisala njemu in bi vam v tem primeru bil dolžan izplačati odškodnino.
Na hitro sem preletela objavljeno sodno prakso na temo odškodnine za padce. Upoštevala sem zelo lahke do srednje hude primere po klasifikaciji Fischer. Pri tem pripominjam, da sodne prakse na to temo ni ravno veliko, ker se večina primerov zaključi (poravna) še preden pride do sodnega postopka pri zavarovalnicah na podlagi sklenjenega zavarovanja za odgovornost. Od padca do izdaje sodbe na I. stopnji (potem pa so običajno še pritožbe) lahko mine kar nekaj let. Ker sem v iskalnik vnesla kriterij zdrsa, je najnovejša sodba iz leta 2015, vendar kljub starosti še vedno pomeni primerno usmeritev, kaj lahko pričakujemo.
Pripominjam, da se odškodnina presoja v vsakem posameznem primeru posebej in da ta prispevek in navedeni primeri pomenijo zgolj smernico, dobronamerno seznanjanje bralca o običajni sodni praksi in v nobenem primeru ne pomeni pravnega nasveta.
- Padec ob vhodu v trgovski center zaradi privihanega roba preproge:
- srednje hud primer
- 43.500 EUR odškodnine
- padec: 2011, sodba I. stopnje: 2015
- Padec na poledenelem prehodu za pešce
- lahek primer
- 2.520,00 EUR odškodnine ob 30% ugotovljeni soodgovornosti oškodovanca
- padec: 2005, sodba I. stopnje: 2014
- Padec (zdrs) na stopnicah pred poslovalnico delodajalca
- lahek primer
- 10.000 EUR odškodnine ob ugotovljenem 10% so-prispevku oškodovanca
- padec: 2007, sodba I. stopnje: 2012
- Padec na poledenelem stopnišču pred gostinskim lokalom
- lahek primer
- 5.590,21 EUR odškodnine ob ugotovljenem 20% so-prispevku oškodovanca
- padec 2005, sodba I. stopnje: 2007
Kaj bi bilo moje priporočilo?
Predvsem :
- poskrbite, da je okolje, ki jo pod vašim nadzorom, varno: delodajalci, lastniki gostinskih in trgovskih lokalov, občine in država pa tudi fizične osebe pred svojimi vrati, poskrbite za varnost mimoidočih tako, da kidate sneg, posipate, ko drsi, poskrbite za primerna držala na stopnicah, očistite površine, če se vam kaj polije….
- sklenete zavarovanje odgovornosti
- posamezniki pa tudi pazite nase in upoštevajte predpise in priporočila. Vaš so-prispevek je lahko tudi 100%.
Če pa se odločite za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, pojdite k odvetniku. Resno. V takih primerih se vam to lahko dejansko izplača, ker odvetnik dobi stroške vašega zastopanja povrnjene od zavarovalnice (običajno tam začnemo in, kot rečeno, večinoma tudi zaključimo tovrstne postopke). V praksi to pomeni, da odškodnina v celoti ostane vam, če se niste drugače zmenili. Pri drugih oblikah zastopanja (torej ne preko odvetnika), pa morate sami plačati stroške zastopanja (nižja neto odškodnina).