Se spomnite, kako je nekaj tednov nazaj po večjem delu Slovenije lilo kot iz škafa? Tudi v Ljubljani. Občutek sem imela, da bo konec sveta, ta občutek pa je še poglabljala skrb pred poplavo naše hiše. V zadnjem letu nam jo je poplavilo že dvakrat.
V tem dežju sem proti večeru šla do avtomata za polnjenje Urbane (vozovnica za Ljubljanski potniški promet za tiste, ki ste izven LJ). Prislonila sem svojo Urbano, sledila navodilom na zaslonu, vstavila 10,00 EUR bankovec in želela zaključiti transakcijo. Ni šlo. Zaslon je zamrznil. Situacijo sem posnela s telefonom, da bom imela video dokaz dogodka, ko bom pri LPP (ali MOL – takrat še nisem vedela, kdo je upravitelj teh avtomatov) zahtevala nazaj svoj denar. In morebitno odškodnino, če bom morala plačat kazen za vožnjo brez vozovnice 😉
Z uveljavljanjem zahtevka sem res malo odlašala, ker sem morala najprej sploh ugotovit, na koga se obrnit in, saj veste, ni šlo za ne vem kakšen znesek in dnevi minevajo. No, naposled sem zahtevek naslovila na pravo osebo in denar dobila vrnjen, vendar z opozorilom.
LPP me je opozoril, naj naslednjič reklamacijo uveljavljam v 8 dneh, sicer je ne bodo upoštevali. Da je tako določeno v njihovih splošnih pogojih.
No. Tukaj pa nastopi moja pravniška duša.
Ali res lahko LPP v svojih splošnih pogojih legitimno omeji mojo pravico, da zahtevam nazaj denar, ki mi ga je “požrl” njihov avtomat zaradi tehnične napake (voda je zalila senzor, baje)? In kaj, zaboga, pomeni “reklamacija”?
Izraz “reklamacija” je odličen za ponazoritev pravnega problema, s katerim se odvetnik v zgoraj opisani situaciji sreča in ga rešuje za stranko. Večina strank bi ob moji zamišljenosti nad dotičnim izrazom zavila z očmi ali pa vsaj prizanesljivo omenila, da saj je vendar logično – vsi vemo, kaj je reklamacija. Obvestilo, da nekaj ni bilo ok.
Ja, ampak, pravo te besede ne pozna. Ne vem, od kod izvira. Slovensko pravo pozna zgolj: stvarno napako, pravno napako, garancijo in recimo še neupravičeno obogatitev, če naštejem samo institute, ki bi prišli v opisani situaciji v poštev. Uveljavljanje vsakega od naštetih institutov, lahko opišemo z izrazom “reklamacija”. Ampak, kaj od naštetega sem jaz uveljavljala?
Pravne napake ne, po moje. Garancije tudi ne. Čez prst bi rekla, da ali stvarno napako storitve ali pa neupravičeno obogatitev. Po premisleku (in ker bi šlo v mojo korist) sem zavzela stališče, da je šlo za neupravičeno obogatitev LPP-ja.
Neupravičena obogatitev pomeni, da je LPP (po domače) profitiral 10 EUR ne da bi mi v zameno dal protivrednost v obliki svoje storitve (dobropis na Urbano). Zato imam jaz pravico, da dobim nazaj teh 10 EUR ali pa da mi naknadno ta dobropis nakažejo na Urbano. Moj zahtevek v tem primeru zastara v 5 letih! Zahtevala bi lahko tudi obresti in celo odškodnino za škodo, ki bi mi nastala, če bi se vozila z busom brez vozovnice. OK, ajde, priznam, pri opisani odškodnini bi morala malo bolj napeti pravne mišice in morda mi tudi ne bi uspelo, ampak samo zato, ker bi si škodo povzročila z lastnim protipravnim dejanjem (vožnja brez vozovnice = prepovedana). Ampak kakšna drugačna odškodnina pa bi lahko prišla v poštev.
Splošnih pogojev LPP nisem študirala, ker tokrat ni bilo potrebe. Kljub temu pa menim, da je stališče, da bi lahko svoj denar zahtevala nazaj zgolj v 8 dneh v mojem primeru napačno. Takšno določilo se v primeru spora šteje za nenapisano – kot da ga ni.
Kot odvetnik, ki svetujem praviloma pravnim osebam tudi pri pisanju splošnih pogojev, razumem, zakaj bi takšno določilo lahko bilo zapisano v splošnih pogojih in obstajajo primeri, ko tudi sama takšna določila v pogojih mojih strank pustim, vendar jih pri tem vselej opozorim, ali in v kakšnih primerih je takšno določilo neveljavno oz. bi se štelo, da ga ni.
Zlasti, kadar sodelujete s potrošniki, torej fizičnimi osebami (B2C), je ključnega pomena, da svoje splošne pogoje pravilno razumete in se zavedate lastnih pravnih omejitev. Zgolj tako bo vaše poslovanje uspešno in varno.
Slepo kopiranje pogojev v vaše poslovanje vnaša nepotrebna tveganja in negotovost. Vsakič, ko bo kakšna vaša stranka “reklamirala” vaš izdelek ali storitev, boste ali
- negotovi, ker lastnih splošnih pogojev niti ne razumete in bo stranka v vas vsadila dvom, ali
- lažno suvereni, kar bo v vaše poslovanje vneslo finančno tveganje, ki se ga sploh ne boste zavedali, dokler ne boste pred sodiščem (in, mimogrede, nikoli ni “zgolj” 10,00 EUR – so še obresti + stroški zastopanja, praviloma pa je tudi sama glavnica bistveno višja)
Nična so namreč določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, in to celo, če je splošne pogoje, ki jih vsebujejo, odobril pristojni organ. Še več, sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo.
Splošne pogoje naj vam vselej sestavi ali pregleda pravni strokovnjak. Lahko mi pišete na info@aljafakin.si in dogovorili se bomo za posvet. Dovolite, da vam svetujem.