Poznamo zgodbo, ne? S prijateljem smo ustanovili d.o.o., družbeno pogodbo (a.k.a. akt o ustanovitvi) pa smo sklenili “na obrazcu”. Pred notarjem, seveda. Ampak, nekaj enostavnega – kdo so družbeniki, deleži (da bo pošteno, so enaki), firma in sedež, dejavnost, osnovni kapital, odgovornost družbe in družbenikov pa nekaj besed o upravljanju družbe (skupščina vs. direktor; da bo pošteno, smo celo vsi družbeniki tudi direktorji) ter trajanje družbe. Nima smisla komplicirat, saj se lahko vedno vse zmenimo.
Družbeno pogodbo, tako kot vsako drugo pogodbo, sklepamo za čas, ko se ne razumemo (več).
Na kaj smo zgoraj pozabili? Na možnost izstopa družbenika iz družbe. Upam si trditi, da si vas večina misli: “Kako “pozabili”? Prodam delež, kaj pa.” Vsaj takšne odgovore običajno dobim od strank. Žal se večina tovrstnih prodaj ustavi na mizi, družbeniki pa ostanejo zaklenjeni v družbi, besni kot ris eden na drugega.
Kadar v družbeni pogodbi nimate urejenega izstopa družbenika (t.im. pogodbeni izstop), velja to, kar piše v zakonu. Zakon pa pravico do izstopa družbenika iz družbe omejuje, ker v tem primeru zakon ščiti družbo in sili družbenike, da družba ostane – obstoji. Zato vam, v kolikor izstopa niste uredili pogodbeno v družbeni pogodbi, ostane zgolj še možnost sodnega izstopa, ta pa je še bolj zapleten, kot sama prodaja.
Družbenik, ki želi izstopiti iz družbe, lahko na sodišče naslovi zahtevo, da mu sodišče dovoli izstop. Svojo zahtevo pa mora utemeljiti. Kot razloge za sodni izstop, pa zakon priznava samo “utemeljene razloge”. Kateri razlogi so utemeljeni, presoja sodišče, nedvomno pa mora iti za razloge, ki izkazujejo nekakšno nevzdržnost družbenikovega položaja v družbi, da ostane v tej družbi, npr. da mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev njegove pravice do izstopa (če je npr. urejena v družbeni pogodbi pa mu je družbeniki ne dovolijo uresničiti), če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
Zgolj razlog, da smo utrujeni, da je čas za upokojitev, da si želimo spremembe, da nismo srečni… pravno ni upošteven za utemeljitev sodnega izstopa iz družbe.
Zato pri sklepanju družbene pogodbe nikar ne pozabite na ureditev možnosti izstopa – pri urejanju te pravice ste v resnici zelo svobodni. V družbeni pogodbi določite pogoje, postopek in posledice izstopa. Pri tem si lahko izstop zelo poenostavite (ceno za delež lahko določite že v naprej, lahko določite, da so preostali družbeniki dolžni omogočit izstop družbenika… ne morete pa določiti, da je izstop prepovedan ali da se tej pravici odpovedujete), lahko pa določite zelo specifične zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da je izstop sploh mogoč (npr., da mora izstopajoči svoj delež prodati novemu družbeniku, ki mora izpolnjevati v naprej določene pogoje ipd.).
Osebno bi vam svetovala pravo mero pri določanju pogojev za izstop – nobena skrajnost po moji oceni ni dobra. Pri določanju pogojev, postopka in posledic izstopa bi vam svetovala, da se pri tem posvetujete z neodvisnim pravnim strokovnjakom, ki bo na izstop gledal neprizadeto, objektivno.
Družbenike namreč pri tem pogosto zanesejo čustva in delež v družbi ocenjujejo previsoko, možnost izstopa skoraj kot bogoskrunstvo. Povsem normalna reakcija. Ustvariti posel je življenjski projekt in ob tem ne moremo ostati ravnodušni. Če k temu prištejemo še družinske vezi (družinska podjetja), ohranitev objektivnega videnja pomeni skoraj ne-človeški napor.
Kaj pa, če ste že v situaciji, ko želite ven, pa tega nimate urejeno v družbeni pogodbi, za sodni izstop pa tudi nimate utemeljenih razlogov? S preostalimi družbeniki boste izstop morali urediti pogodbeno – ali s sporazumom o izstopu, ali pa z dopolnitvijo družbene pogodbe. Kako hitro in kako uspešno boste v tem primeru izstopili, pa je odvisno od stopnje narušenosti odnosov med vami in preostalimi družbeniki.
In, ne pozabite – vaš delež v družbi je vreden toliko, kolikor je zanj pripravljen odšteti vaš najboljši kupec.
Ta prispevek je pravni namig. V kolikor želite pravni nasvet, ki bo prilagojen vaši situaciji, mi pišite na info@aljafakin.si in dogovorili se bomo za posvet ali sodelovanje.
Dovolite, da vam svetujem.