Uf… tokrat sem se pa zašila… #pravninamig odhaja na dopust in imela sem “odlično” idejo, kako bom za zadnji pred-dopustniški namig napisala nekaj enostavnega. Nekaj, kar bo zelo praktično in uporabno za moje sledilce, jaz pa bom objavo spisala v “sekundi dvajset” in se nato lotila še preostalih zadev, ki sem jih strankam obljubila “do petka”. Potem sem šla pa “samo nekaj” na “brzino” preverit v zakon in komentar in zelo kmalu spoznala, da sem se ustrelila v koleno.
Poznate tisto pesem “Čista je*a”, ne? No, samo to bom rekla 😉
Torej. Pooblastilo. Ko nas ni, ga zelo radi podelimo nekomu, da nas v času naše odsotnosti zastopa na splošno, ali pa za posamezno dejanje, recimo podpis nekega dokumenta. Ne bom vas obremenjevala s pravno teorijo, ker je res tako zapletena, da je za trenutek še mene prijelo, da v življenju več niti ne sprejmem, niti podelim pooblastila, ampak, ker je pooblastilno razmerje temelj/osnova odvetništva, to ni bil najbolj konstruktiven mindset. Zato se bom držala svojih osnov in vam nanizala osnovne točke, ki jih morate poznati, da bodo vaša pooblastila pravilno dana in sprejeta.
- Če je pooblastilo neveljavno, je neveljaven pravni posel, ki ga pooblaščenec naredi za vas, torej v vašem imenu in za vaš račun (po domače: kot da ga ni naredil)
- Dobra novica: pooblastilo se lahko “podeli” tudi za nazaj (t.im odobritev posla)
- Prejšnja točka ni absolutna (obstajajo izjeme, o katerih se pozanimajte, ampak, čez palec, v vsakdanjih poslih – day to day business – ni takih izjem)
- Pooblastilo lahko podelite zgolj v takem obsegu, kot imate sami pravice – torej, za tisto, česar vi ne smete narediti, ne smete (ne morete) nikogar pooblastiti. To se sliši enostavno, ampak v praksi ni – bodite pozorni recimo pri prokuristih.
- Pooblaščenec mora pooblastilo sprejeti. Šele s sprejemom pooblastila nastane za pooblaščenca obveznost zastopanja. Sprejem se lahko izrazi tudi konkludentno (torej z dejanji – npr. s podpisom dokumenta, vložitvijo tožbe) ne nujno pisno (torej s podpisom na samem pooblastilu, da sprejema pooblastilo), vendar pa je za notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem zelo pomembno, da je vprašanje sprejema pooblastila jasno. Nikakor si ne želite znajti v situaciji, ko boste šele na podlagi ne-vložitve tožbe ugotovili, da vaš (očitno zgolj domnevni) pooblaščenec pooblastila ni sprejel.
- Glede obsega pooblastila: če ni določene nobene omejitve, potem velja za vse redne posle. Pooblaščenec vas lahko brez omejitev veljavno zastopa v rednih (!) poslih, omejen je samo z vašimi omejitvami (torej, česar vi ne bi smeli, tudi on ne sme) in pa z zakonskimi omejitvami, če so predpisane (posebno pooblastilo se zahteva za prevzem meničnih obveznosti, sklenitev pogodbe o poroštvu, za poravnavo, odtujitev ali obremenitev nepremičnin…). Če pa obseg pooblastila omejite, recimo, da na pooblastilo napišete, da nekoga pooblaščate zgolj za podpis točno določenega dokumenta, je pooblaščenec upravičen zgolj za podpis tega dokumenta in ne tudi za podpis drugačnega dokumenta ali morda spremnega dokumenta ali morda za sprejem še česa (recimo kupnine). Zato je pač potrebno razmislit, kakšen obseg pooblastila boste podelili. Ne preveč in ne premalo. Ravno pravšnji obseg bo idealen 🙂 Pooblastilo lahko tudi časovno omejite. S potekom določenega časovnega obdobja bo prenehalo tudi pooblastilo (oz. upravičenost pooblaščenca vas zastopati).
- Tretjim osebam (to so osebe, ki niso ne vi, ne vaš pooblaščenec) mora biti znano, da pooblaščenec nastopa po pooblastilu. To lahko naredite tako, da se pooblaščenec izkaže s pisnim pooblastilom ali pa da vi izjavite, da vas ta in ta oseba zastopa po pooblastilu. Ponovno, pisna oblika je varnejša z vidika dokazovanja obstoja in obsega pooblastila, razen, kadar je npr. za neko dejanje (npr. veljavno sklenitev pogodbe) z zakonom predpisana oblika (npr. pisna ali celo, da mora biti podpis overjen pri notarju ipd), potem ta oblika velja tudi za pooblastilo in vsakršen odstop od te oblike pri pooblastilu pomeni neveljavnost pooblastila.
- DATUM! Pomemben je tako datum podelitve pooblastila, kot sprejema. Vedno napišite oba, zlasti, če se razlikujeta (sicer bo veljalo, da je bilo dano in sprejeto na tisti datum, ki je razviden). Pooblastilo je veljavno sprejeto na datum sprejema. Ne prej!
Pooblastilo, torej sam dokument, njegova vsebina, je praviloma zelo kratka. Zgolj nekaj stavkov, ali, kot stranke rade rečejo, “samo pol strani”. Ta polovička ima lahko resne pravne in poslovne posledice, zato pooblastila ne podcenjujte. Upam, da vam bo moj današnji prispevek dejansko pomagal pri razumevanju tega pravnega posla in da vas nisem povsem zamorila. Kolegi pravniki pa naj mi oprostijo poenostavljanje izpostavljenih točk.
Kot vselej, če povzamem na način, da boste znali sami podelit in sprejet pooblastilo, bi rekla tako: Pooblastilo napišite tako, kot želite, da nekdo nekaj za vas naredi. Ne obremenjujete se z domnevno pravniškimi termini, ampak napišite tako, da bo pooblaščenec in tretje osebe vedel, kaj sme oz. za kaj ga pooblaščate. Če niste prepričani, ali bo pooblastilo za npr. sprejem pošiljke zadostovalo, napišite: “…pooblaščam za sprejem pošiljke te in te in za vsa dejanja, ki so povezana oz se bodo izkazala za potrebna za veljaven sprejem pošiljke glede na navodila pošiljatelja…” In pa na koncu ne pozabite na pripis “sprejmem pooblastilo” + podpis pooblaščenca. In datum!
Ta prispevek je pravni namig, ne nasvet. Namigi so napisani predvsem kot zanimivost z namenom približevanja prava laični javnosti in kot moj prispevek k razumevanju prava. Za namige ne prevzemam nobene odgovornosti. Za nasvet pa se lahko naročite na posvet na info@aljafakin.si
Dovolite, da vam svetujem.
Od 15.7. – 15.8. 2022 smo na razpolago obstoječim strankam skladno z dogovorom s posamezno stranko, za nove stranke pa po lastni presoji glede na povpraševanje.