Skip to content Skip to footer

Enostavna razlaga ZIUPPP in Mega zakona (ZIUZEOP) za delodajalce

Čez dva dni (torej 11.4.2020) bo predvidoma začel veljati t.im. “Mega antikorona zakon” ali strokovno: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). V tem tekstu ga bom imenovala Mega zakon, ker se je ta izraz nekako uveljavil v javnosti.

Poleg Mega zakona pa veljata vsaj še dva zakona, ki v določenih delih urejata isto materijo. To sta Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP; veljavnost od 29. 3. 2020).

Posebnost obeh zakonov je, da sta sprejeta in bosta veljala samo omejen čas:

  • ZIUPPP velja od 29. 3. 2020 do 30. 9. 2020
  • Mega zakon pa od (predvidoma) 11. 4. 2020 do 31. 5. oz. 30. 6. 2020, pri čemer bo v določeni meri veljal za nazaj, od 13. 3. 2020 dalje

Po tem obdobju bo vsakega od zakonov v delu, ki se nanaša na delovna razmerja, ponovno “nadomestil” ZDR-1.

Opažam, da so delodajalci zmedeni.

Iz njihovih vprašanj ugotavljam, da ne znajo pravilno odrediti začasnega čakanja na delo iz poslovnega razloga, da ne ločujejo med odsotnostjo delavca z dela zaradi višje sile (npr. ker ima delavec doma šoloobveznega otroka, ki potrebuje varstvo ali, ker ne more priti na delo, ker ni javnega prevoza) in med odsotnostjo iz poslovnih prostorov delodajalca zato, ker je delavcu odrejeno delo od doma.

Na trgu je ogromno brezplačnih informacij in vzorcev (glede kvalitete bodite zelo pozorni!), ampak jasnih in enostavnih navodil, kako to uporabiti tako, da na koncu ne boste vrhunski pravni strokovnjak, ampak delodajalec, ki se je v svoji stroki uspešno prilagodil na izredne razmere in pri tem pridobil še kakšen evro pomoči države, pa ni.

Zato vam v nadaljevanju na svoj način pojasnjujem nastalo situacijo in razmerja med zakonu, upajoč, da boste razumeli in se boste znebili notranjih dvomov in posledičnega iskanja “pravih” informacij pri nešteto naslovih. Dandanes bolj, kot kadarkoli prej, velja: “Veliko babic, kilavo dete.”

TOREJ:

Razlikujemo med:

  • delom od doma (ki ga delodajalec v izrednih razmerah – COVID-19 – lahko odredi enostransko, to je brez aneksa k pogodbi o zaposlitvi, in začasno; delavec dela. Ne pozabite o odredbi dela na domu obvestiti Inšpektorat za delo! Lahko tudi naknadno. Postopek je zaradi izredne situacije poenostavljen.)
  • začasno čakanje na delo doma (tudi to delodajalec odredi enostransko in začasno; delavec ne dela. Sploh. Ostaja pa na razpolago delodajalcu in se mu mora odzvat.)
  • odsotnost delavca zaradi višje sile (delavec ne dela zaradi višje sile; kot višjo silo je Mega zakon definiral odsotnost delavca zaradi varstva šoloobveznega otroka, ali zato, ker so zaprte državne meje, ali zato, ker ni javnega prevoza, s katerim bi delavec lahko prišel v službo)
  • odsotnost delavca zaradi karantene zaradi epidemije (odrejena s strani zdravnika, delavec ne dela, pomoč delodajalcu je urejena izključno v ZIUPPP)

Vse možnosti v osnovi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Interventna zakona (v nekaterih primerih oba hkrati, nekatere primere pa ureja samo eden od obeh) ga zgolj dopolnjujeta v smislu, da določata pogoje, pod katerimi lahko delodajalec uveljavlja pomoč države v obliki refundacije izplačanih nadomestil za čas, ko delavec ni delal ker mu je delodajalec odredil začasno čakanje na delo, ali zaradi višje sile, ali zaradi karantene. V nadaljevanju bom pojasnila najpogostejše situacije, to je začasno čakanje na delo in odsotnost delavca zaradi višje sile.

Vsak od obeh interventnih zakonov pogojuje pomoč države z vrsto pogoji (npr. za katere delodajalce velja posamezni zakon, delež izpadlega dohodka, rast v drugem polletju …), ki jih tukaj iz razlogov preglednosti materije ne obravnavam posebej, so pa zelo pomembni.

ZAČASNO ČAKANJE NA DELO

Skladno z ZDR-1 lahko delodajalec, ki iz poslovnega razloga začasno ne more zagotavljati dela svojim zaposlenim, odredi delavcem začasno čakanje na delo doma. Čakanje lahko traja max 6 mesecev v koledarskem letu, v tem času pa delavci prejemajo nadomestilo 80%.

Kot rečeno, oba interventna zakona, ZIUPPP in Mega zakon, dopolnjujeta osnovne institute, vpeljane z ZDR-1, in predvidevata pomoč (refundacijo izplačanega nadomestila plače) za delodajalce, ki so delavcem zaradi izpada poslovanja zaradi COVID-19 odredili začasno čakanje od doma. To pomoč pa sta pogojila z vrsto pogoji (npr. poravnane davčne obveznosti, pravočasna izplačila plač, prepoved nadurnega dela…).

S postopkovnega vidika je pomembno tudi to, da lahko delodajalec po ZIUPPP na čakanje pošlje vsaj 30% zaposlenih za max 3 mesece in zavezo, da še nadaljnje 3 mesece ne bo odpuščal iz poslovnega razloga (iz razloga nesposobnosti ali krivde lahko). Pomoč lahko uveljavlja v višini 40% izplačanega nadomestila, če izpolnjuje vse pogoje. ZIUPPP velja od 29.3.2020 do 31.9.2020. Pomoč se uveljavi z e-vlogo, na spletni strani zavoda za zaposlovanje

Mega zakon dopolnjuje ZIUPPP oz. za obdobje od 13.3.2020 do 31.5.2020 velja nekako “vzporedno” z ZIUPPP in se šteje, da bodo delodajalci za to obdobje dobili refundirano celotno izplačano nadomestilo za čakanje na delo. Za to pomoč ni potrebno izpolnjevati pogoja vsaj 30% delavcev na čakanju, niti zakon ne predvideva, da bi bilo prepovedano odpuščanje delavcev. Predvideva pa, da so delavci na čakanju lahko max do 31. 5. oz., če bo zakon podaljšan, do 30. 6. 2020.

Delodajalec bo refundacijo izplačanega nadomestila lahko uveljavljal z e-vlogo na spletni strani ZRSZ. Rok za uveljavljanje refundacije je 8 dni od napotitve na čakanje oz. 8 dni od uveljavitve zakona, če si na čakanje napotil pred uveljavitvijo zakona (v času objave tega prispevka, ta rok še ni začel teči, ker Mega zakon še ne velja. Po ZUIPPP pa že teče, če bi želeli pomoč uveljavljati po tem zakonu, vendar – berite dalje 🙂 ).

Mega zakon ni razveljavil ZIUPPP, vendar pa je predvideno, da se ZIUPPP glede pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, v času veljavnosti Mega zakona, ne uporablja.

To v praksi pomeni, da bodo delodajalci za čas od 13. marca 2020 in do preteka začasnih ukrepov po Mega zakonu (predvidoma do 31. maja oziroma 30. junija 2020) uveljavljali povračilo nadomestil plač zaposlenih na čakanju po določbah Mega zakona (torej v celoti), po koncu veljavnosti Mega zakona (torej p 31. 5. oz. 30. 6. 2020) pa bo mogoče povračilo nadomestil plač zaposlenih na čakanju uveljavljati po določbah ZIUPPP (torej v višini 40% izplačanega nadomestila + dodatni pogoji: vsaj 30% delavcev na čakanju hkrati, prepoved odpuščanja iz poslovnih razlogov…).

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače imajo delodajalci (oba zakona predvidevata dodatne obveznosti, pri določenih se prekrivata, nekatere določa samo eden, zato bodite tukaj previdni) naslednje obveznosti:

  • izplačevanje nadomestil plače (zmanjšanih za prispevke),
  • prepoved odrejanja nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,
  • predhodno obveščanje ZRSZ, če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, oziroma z dnem prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile.

Če delodajalec ne bo izpolnjeval teh obveznosti, so predvidene sankcije.

ODSOTNOST DELAVCA ZARADI VIŠJE SILE

Tudi odsotnost delavca z dela zaradi višje sile delodajalec odredi. Izda “odredbo”. Ta odredba se vsebinsko razlikuje od odredbe za delo doma zaradi izrednih razmer, kot tudi od odredbe o začasnem čakanju na delo od doma!

V času odsotnost delavca iz naslova višje sile (npr. nezmožnost za delo, ker delavec ostane doma, ker ima šoloobveznega otroka, ki rabi varstvo) bo delodajalec delavcu izplačeval nadomestilo plače (v času veljavnosti interventnih ukrepov po Mega zakonu, je to nadomestilo zvišano na 80% plače (vendar ne manj od minimalne plače!) in ne zgolj 50%. Tudi ta ureditev velja zgolj za čas veljavnosti Mega zakona, to je do 31. 5. 2020 oz. do 30. 6. 2020.

Način uveljavljanja refundacije izplačanega nadomestila zaradi odsotnosti delavca zaradi višje sile ureja Mega zakon, ki kot enega od pogojev za uveljavljanje te pomoči določa, da mora delodajalec izjaviti, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Vsebina izjave se zdi enostavna, vendar delodajalce opozarjam, da nikakor ni. Odsotnost z dela zaradi varstva otrok, npr., je dovoljena samo enemu od staršev. Zato je pomembno, da se pred podajanjem kakršnekoli izjave za uveljavljanje pomoči po interventnih zakonih, posvetujete s pravnim strokovnjakom.

Za morebitna dodatna vprašanja ali pojasnila, kot tudi za konkretni pravni nasvet, sem vam z veseljem na razpolago: info@aljafakin.si

Dovolite, da vam svetujem.