Tisti, ki ste v svetovalnih branžah se boste zagotovo poistovetili z mano: ne mine dan, ko me ne bi kdo vprašal za kak “mimogrede” nasvet – recimo:
Kdo nosi stroške podaljšanja pogodbe (“mimogrede” odgovor: običajno tista stranka, ki je v močnejšem pogajalskem položaju ali pa ki ima večji interes za podaljšanje).
Ali, zakaj je sploh smiselno pogodbo sklenit v notarskem zapisu (“mimogrede” odgovor: če je sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, potem v primeru, da vaš sopogodbenik krši pogodbo – recimo ne plača najemnine – vam ni potrebno najprej tožiti na plačilo, ampak lahko takoj vložite izvršbo).
Ali, zakaj overitev podpisov ni enako notarskemu zapisu (“mimogrede” odgovor: ker se z overitvijo samo preverja identifikacija podpisnika in nima zveze z vsebino oz. izvršljivostjo pogodbe).
Zapisani “mimogrede” odgovori so celoviti (ni veliko dodatnega filozofiranja v ozadju).
Ampak veste, kaj spoznavam? Da sogovornik običajno ni “navdušen” nad odgovorom. Moti ga običajnost odgovora. Njegova enostavnost. Kot da bi se počutil nekoliko prizadetega, ker ga je begalo vprašanje, za katerim se ne skriva nek “velik” odgovor.
Običajno me takrat sogovorniki začnejo prepričevat, da je pa pri njih v ozadju nekaj “večjega”. Neka “finta”. Ki je oni sicer ne poznajo ali se je “ne spomnijo več”, ampak zagotovo je obstajala.
Mogoče. Ampak moj odgovor je še vedno pravilen in prepričana sem, da v 90% situacij v ozadju ni “ničesar drugega” – npr.: stroške sklepanja pogodbe je ob sklenitvi nosil najemnik zato, ker mu je najemodajalec dal vedeti, da ima še druge interesente, ki so pripravljeni plačati višjo najemnino. Zato je najemnik “popustil” in plačal stroške sklenitve. Ob podaljševanju pogodbe pa se lahko zgodi, da je najemniku dejansko vseeno, ali bo še ostal tukaj, ali bo poiskal kaj novega (ravnovesje moči se je torej spremenilo). Mogoče pa je bil najemodajalec preveč zgovoren in mu je enkrat, ko je prišel po najemnino, rekel, kako mu je odveč iskati nove najemnike in kako je zadovoljen, da mu ni treba (pameten najemnik takoj “zavoha”, da se je njegov pogajalski položaj občutno izboljšal in lahko ob podaljšanju najemnine pritisne na najemodajalca tako, da ne nosi stroškov ali da zadrži nižjo najemnino).
V resnici so v pravu stvari precej enostavne. Zapletamo jih ljudje, včasih enostavno zato, ker nam je nerodno, da bi bila zadeva tako enostavna, mi pa si z njo že cel dan belimo glavo.
Pa veste kaj še? Niste odvetniki. Niste pravni strokovnjaki. Nič hudega. Jaz sem skoraj umrla, ko me je prijateljica prosila, da ji pobarvam narastek. Ker tega pač ne znam, pa če se komu zdi še tako enostavno. Zato pa znam pravno svetovati. In to tako, da vam bo z mojim nasvetom lažje poslovati. Olajšala vam bom življenje.
Dovolite, da vam svetujem.