Približno toliko šal, kot jih slišim na račun priimka (Fakin), jih slišim na račun blondink in na račun odvetnikov. Niso vse izvirne in redke so dobre. Ampak, tudi sama sem kriva istega – ko sem spoznala svojega sedanjega moža, sem se najprej norčevala iz priimka in ga s tem za eno leto odvrnila od sebe. Nič hudega, tudi meni takrat (še) ni bil pri srcu.
Zarečenega kruha, pravijo, se največ poje.
In tako sem tu – odvetnica Fakin, blondinka. Me veseli, da smo se spoznali 🙂
Kmalu ugotovite, da nisem ne fakin, ne tipična odvetnica, ne tipična blondinka. Kdo torej sem?
Sem marsikaj, s profesionalnega vidika pa sem odvetnica in tudi podjetnica. Veščin podjetništva se še učim.
Pravo me sprošča. Pisanje pogodb, zlasti gospodarskih, je moja strast. Spori glede interpretacij zakonskih in/ali pogodbenih določil so moj najljubši izziv. Svoj poklic opravljam z velikim veseljem, ponosom in odgovorno. Zavedam se, da je moj nasvet za stranko (včasih tudi življenjsko) pomemben.
Ni pa vse rožnato. Moj prvi šef mi je rekel, da v odvetništvu je pohvala, če je “ne dobiš po gobcu”. V luči nedavnega grozljivega fizičnega napada na sodnico, je ta nauk dobil povsem novo težo.
Delo v pravosodju je takšno, da zelo osebno vpliva na življenja ali poslovanje ljudi. Zato smo odvetniki (in sodniki) pogosto tarča čustvenih izbruhov strank. Kadar so ta čustva pozitivna, jih je relativno enostavno sprejeti, kadar so negativna, pa težko. To, da moramo razmišljati celo o morebitnih fizičnih obračunih, pa je povsem nesprejemljivo.
Pogosto se pozabi, da kar je za stranko osebno, je za odvetnika (ter druge poklice v pravosodju) poklic – služba. Večina nas to službo opravlja z vso skrbnostjo, razumevajoče in natančno, vendar se ob koncu dneva vrnemo v svoj vsakdan, v katerem imamo svoje težave in izzive, ki niso strankini. Kadar postanejo naše skrbi in izzivi takšni, da potrebujemo odvetniško pomoč, tudi sami najamemo odvetnika.
Pravo je razum brez čustev.
Za napake pri delu je odvetnik zavarovan in stranka je upravičena do odškodnine za škodo, ki bi ji nastala zaradi odvetniške napake. Tu pa se naša odgovornost zaključi.
Tako, kot se je neprimerno se zadirat na šoferja na avtobusu, ali kričat na druge udeležence v prometu, na blagajničarko v trgovini, na medicinsko sestro ali na zdravnika, tako se je neprimerno znašat nad odvetnikom, ali, še huje, s komerkoli fizično obračunavat.
Polona Požgan pravi: “Prijazno je biti prijazen”.
Na vprašanje, kdo sem jaz, zato povem: sem Alja Fakin, po poklicu odvetnica. Dovolite, da vam svetujem pri sklepanju ali razdiranju gospodarskih pogodb, v delovnopravnih zadevah, pri prodaji in nakupu podjetij ter na področju varstva osebnih podatkov. Svoje delo za vas bom opravila z vso skrbnostjo, razumevanjem in odgovorno. Svoje storitve vam bo zaračunala, če pa naše razmerje ne bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju, vam bom pooblastilo odpovedala.
Do nasilja imam ničelno toleranco.