Skip links

Alkoholiziranost na delovnem mestu

Pred poletjem se je mož v službi moral napiti. Ja, prav ste prebrali – prav moral se ga je.

Za potrebe (empiričnega) raziskovalnega avtomobilističnega članka o vplivu alkohola na sposobnost vožnje, se je celo uredništvo revije Avtofokus (vključno z glavnim urednikom in edino članico ekipe) sistematično napilo in preizkušalo svoje sposobnosti vožnje na simulatorju.

Zadeve so se lotili resno, kot se za resne novinarje spodobi – mož je prišel domov tako nalit, da ko se je šel stuširat, sem ga pol ure kasneje našla spečega nekje na pol poti do kopalnice.

V svojem zmanjšano prištevnem stanju (preden je zaspal) mi je priznal, da tisti znamenit stavek: “Zdaj že tri ure ne pijem in pojedel sem celo pico – komot lahko vozim”, ne drži. No, žene (in policaji) s(m)o to že vedeli, ne?

Kaj pa, če bi se kaj zgodilo? Kakšna bi bila odgovornost delodajalca in kdaj lahko delodajalec preveri domnevno vinjenost zaposlenih na delovnem mestu?

Delo pod vplivom alkohola (ali drugih prepovedanih substanc) je prepovedano z zakonom. In to vsakršno delo, ne le nevarno delo. Delavcu lahko zaradi alkoholiziranosti delodajalec redno ali izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. V vsakem primeru pa ga mora za čas trajanja alkoholiziranosti odstraniti z delovnega mesta. Če delodajalec sumi, da ima delavec bolezen odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca, ga je upravičen poslati tudi na na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.

Zmotno je prepričanje, da delodajalec ne sme pri delavcu izvesti postopek preizkusa njegove alkoholiziranosti na delovnem mestu. Tega postopka sicer zakonodaja ne ureja izrecno, zato delodajalci v ta namen običajno sprejmejo pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti oziroma dela pod vplivom prepovedanih substanc, vendar samo sprejetje takšnega pravilnika ni pogoj za izvedbo testa alkoholiziranosti. Alkoholiziranost na delovnem mestu pa lahko delodajalec v primeru sodnega spora izkazuje tudi s pričami.

Kaj pa, kadar delodajalec omogoči (in celo vzpodbuja) uživanje alkohola na delovnem mestu (npr. na službenih zabavah ali celo, kot zgoraj opisano, kot del delovnih obveznosti)?

Odgovora na to vprašanje vam v tem prispevku žal ne morem dati, ker sem prišla do zaključka, da se morebitne odgovornost delodajalca v tem primeru presoja od primera do primera. Vsekakor je na strani delavca, da pozna svoje meje in zaključi s pitjem pravočasno.

V zgoraj opisanem primeru, ko je delodajalec naročil delavcem, da se za potrebe delovnega procesa morajo napiti, pa je bistveno, da delodajalec sprejme vse varnostne ukrepe, s katerimi prepreči ali v največji možni meri vsaj omeji možnost nastanka kakršnihkoli škodljivih posledic. V konkretnem primeru novinarji niso vozili pravih avtomobilov, ampak so vozili na simulatorjih, v kontroliranem okolju, prevoz domov pa je bil organiziran s strani taxi službe.

V kolikor pa bi se kljub vsej izkazani skrbnosti na strani delodajalca vseeno zgodilo, da bi kateri od delavcev utrpel škodo zaradi prekomernega uživanja alkohola, menim, da bi se odgovornost delodajalca presojala strožje, kot se praviloma.

Return to top of page