Odvetnik je vaš pogodbeni partner, za izbiro pogodbenih partnerjev pa ste odgovorni sami.
Včeraj sem bila na poslovnem dogodku, kjer smo se srečali podjetniki in se pogovarjali o financiranju, poslovanju in vrednotenju podjetij.
Gost in predavatelj si je v določenem trenutku vzel kar nekaj minutk, da se je razgovoril o poslovnem modelu odvetnikov, ki naj bi temeljil na “nabijanju” ur, zaradi česar je propadel posel, pri katerem je dotični predavatelj sodeloval.
Priznam, da sem se kot edina odvetnica (in pravnica) na dogodku morala kar precej potrudit, da nisem njegovih besed vzelo osebno, zlasti, ker se z gostom poznava tudi osebno. Pa nisem sodelovala pri dotičnem poslu. Recimo, da če bi imela okoli vratu zavezano kravato, bi si jo morala kar fajn zrahljat. Tako pa sem vse skupaj malo bolj intenzivno predihala.
Izbrani odvetnik v dotičnem poslu naj bi tako zelo “zavlačeval”, da so se okoliščine posla medtem spremenile in posla stranki nista več izpeljali. Odvetnikovo “zavlačevanje” naj bi bil po mnenju govornika tipičen poslovni model odvetnikov. Takšni, torej odvetniški, poslovni modeli pa so v poslu škodljivi, s čimer je prisotnim dal vedeti, da bi za deležnike v poslu bilo koristneje, če ne bi imele odvetnika.
Morda.
Morda pa odgovornost za propadli posel nosi poslovnež, ki je tega odvetnika najel, sam.
Izbira odvetnika je odvisna od mnogih dejavnikov – prestiža, morebitnega specialističnega znanja, poznanstev, cene, geografske bližine, razpoložljivosti odvetnika…
Poznam kolege, ki nikakor ne poslujejo več tako, da bi strankam “nabijali” ure. Tovrstno poslovanje je “passe”. Sodobne odvetniške pisarne namreč razumejo, da zavlačevanje ni v dobrobit nikomur. In, če vam zaupam backstage dejstvo, odvetnik nikoli niti ne more zaračunati vseh ur, ki jih dejansko porabi za stranko/projekt/posel. Torej tudi za samo odvetniško pisarno ne, zlasti, ko govorimo o majhnih odvetniških pisarnah! Te si zavlačevanja sploh ne morejo niti privoščit.
Poznam pa tudi kolege, ki poslujejo tako, da nabirajo čim več ur. Včasih tako poslujejo zaradi lastne organizacije dela, včasih pa je posel naravnan tako, da je tek časa v korist stranke, ki jo zastopa. Ja, tudi to je potrebno upoštevati – včasih zastopamo stranko, ki morda nima namena izpeljati posla ali pa želi izpeljati drugačen posel in takrat pač zastopamo njene (legitimne!) interese in zavlačujemo. Ostalim deležnikom to morda ni poznano in tek časa nekritično pripisujejo domnevni “nesposobnosti” odvetnika.
Se spomnite zgornjega stavka, od česa je odvisna izbira odvetnika? Ni naključje, da sem na prvem mestu omenila prestiž. Prestižne odvetniške pisarne so imenitne. Ko pridete na sestanek v spremstvu takšne odvetniške pisarne, je vsem prisotnim jasno, da ste bogati, da imate denar ali da ste pripravljeni drago plačati za sodelovanje v tem poslu. Nič narobe. Te pisarne so tudi velike. Velikost pa stane. Seveda jim velikost v smislu veliko zaposlenih omogoča tudi nekoliko višji ali pa vsaj bolj raznolik nabor/nivo strokovnih izkušenj, ni pa to nujno! Včasih plačate zgolj ime. Tisti, ki so pisarni dali ime, običajno niti ne sodelujejo pri izvajanju samih odvetniških storitev, zato njihove strokovnosti, ki je nedvomno visoka, niste niti deležni. Deležni ste strokovnega znanja enega izmed odvetnikov, ki tam dela. Ta isti odvetnik se lahko kasneje osamosvoji, ampak, ker ne bo mogel nastopati pod istim imenom, bo njegova cena primerno nižja, strokovnost oz. znanje pa bo še vedno isto.
Ko najemate odvetnika, se zato vprašajte. Kaj potrebujem? Ali je pomembno ime? Ali je pomembna cena? Ali je pomembna hitrost izvedbe? Če izberete odvetnika s poslovnim modelom, ki ne ustreza vašemu poslu (obenem pa ste še strokovnjak za poslovanje in financiranje podjetij in obvladate poslovne modele), potem ste za izbiro odvetnika odgovorni sami.
Odvetnik je vaš pogodbeni partner. Za izbiro pogodbenih partnerjev pa ste odgovorni sami.
Dovolite, da vam svetujem – pišite mi na info@aljafakin.si in se dogovorite za posvet.
Kako vam lahko svetujem pa si poglejte na www.aljafakin.si