Skip links

Zadeva: Čakanje na delo (interventni zakon koronavirus)

Spoštovani,

v priponki pošiljam vzorec odredbe o čakanju na delo, kot dogovorjeno. Pred sprejetjem odločitve o čakanju na delo, mora delodajalec OBVESTITI delavce na pri delodajalcu običajen način! Torej ločeno poslati obvestilo, da je bila sprejeta odločitev (več o njej spodaj) in da bodo delavci dobili odredbe o čakanju na delo.

Upoštevajte, da sta trenutno vzporedno možni dve odreditvi čakanja na delo – po ZDR-1 in po t.im. interventnem zakonu (v času sestave tega maila interventni zakon še ni bil sprejet, zato sem se ravnala po predlogu besedila, kot ga je objavila Vlada RS na svoji spletni strani). Med seboj se ureditvi nekoliko izključujeta!

Vzorec v priponki je napisan po pogojih iz predloga interventnega zakona, ker pa je interventni zakon strožji od ZDR-1, je uporaben tudi po ZDR-1.

V nadaljevanju pošiljam povzetek obveznosti in pogojev, pod katerimi lahko delodajalec za delavce, napotene na čakanje na delo.

Nadomestilo države znaša 40% nadomestila plače, vendar največ znesek denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela – trenutno 892,50 EUR BRUTO.

Odreditev čakanja na delo po ZDR-1 lahko traja 6 mesecev, delavce pa lahko po preteku tega obdobja (ali vmes) delodajalec tudi odpusti iz poslovnih razlogov (če uveljavlja nadomestilo po interventnem, tega ne sme in čakanje lahko traja max 3 mesece oz do 30.9.2020).

PO INTERVENTNEM ZAKONU MORA DELODAJALEC ZA POVRNITEV DELA NADOMESTILA IZPOLNJEVATI NASLEDNJE POGOJE:

1. predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa, ki mora vsebovati:

– navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja) – sem se ne vštevajo delavci v času odpovednega roka, ki jih ni dopustno napotiti na začasno čakanje na delo po tem zakonu.
– podatke o delavcih, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela,
– oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

2. na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,

3. predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače iz prvega odstavka tega člena ne more uveljavljati delodajalec:
– dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna;
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 eurov ali več (šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge);
– ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač in prispevkov za socialno varnost;
– če je nad njim uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema delno povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom. Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

NAČIN UVELJAVITVE:
Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020. Če je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona, vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice.

Na podlagi odločbe o priznanju pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače sklene zavod z delodajalcem pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece.

Za vsa vprašanja sem na razpolago.

Lep pozdrav,

odvetnica Alja Fakin

Return to top of page