Na enem od družbenih omrežij sem zasledila vprašanje mikro podjetnika, ali lahko 14.avgusta dela, saj je imel naročene stranke in za posel ne bi bilo dobro, da jih odpove.
Seveda je jasno, da lahko dela, sem si rekla (in tudi njemu).
Potem pa sem razmišljala, da v resnici sploh ni jasno. Nič ni jasno. Ne samo v teh dneh, ampak, na splošno.
Pravo je v prvi vrsti namenjeno človeku, da mu olajša življenje in poslovanje v kompleksni sodobni družbi, v kakršni živimo. Razlog, da se besedi “pravo” in “olajšati” v istem stavku slišita kot bistroumni nesmisel, je izjemno slaba komunikacija tistih, ki pravo ljudem sporočajo – to pa so: zakonodajalec, izvršilni veja oblasti in tudi pravniki, ki pravo razlagamo tako, da ga mrcvarimo in tekmujemo, kdo bo iz enega stavka potegnil kar največ “blesavih” interpretacij.
Zato se trudim, da so moji prispevki napisani enostavno in uporabno.
Kakšne so torej možnosti, ki jih imajo podjetja, vključno z delodajalci, v času izrednih razmer po trenutni zakonodaji:
- o finančni pomoči in donacijah sem že pisala v predhodnih prispevkih
- 14. avgust 2023 je dela prost dan in ima enake posledice, kot npr. 25.12. vsako leto. Ljudje se sprašujejo, če bo 14.8. vsako leto praznik – ne. Praznik je samo letos. Kolegi pravniki že študirajo scenarije, da bodo morali delodajalci, če jim bodo njihovi zaposleni ta dan pomagali pri čiščenju, tem delavcem morali plačati. Moje osebno mnenje je, da to sploh ni res oz., da je ta scenarij možen pod zelo velikim “če” oziroma, če bo delodajalec svojim zaposlenim odredil, da morajo ta dan priti delat. npr. čistit prostore podjetja. Osebno predlagam, da delodajalci svoje delavce jasno seznanite, ali ta dan pričakujete njihovo prisotnost na delu, ali ne.
- Če zahtevate prisotnost delavcev na delu dne 14.8.2023, potem je to za vas in za njih enako, kot če bi jih pozvali, da morajo delat na Božič – pripada jim plača in dodatki za delo na prost dan, če pa gre za izjemne okoliščine, pa so dolžni delat tudi dela, ki niso v njihovi pogodbi o zaposlitvi ali na kraju, ki s pogodbo ni določen kot kraj opravljanja dela (podlaga: 169. člen ZDR-1). Glede plačila delavcem na ta dan je Združenje delodajalcev pripravilo odlične povzetke: https://www.zds.si/sl/o-zds/novice/placilo-delavcem-na-dela-prosti-dan-po-zopnn-f-14-avgust-2023/
- Če njihove prisotnosti ne zahtevate in jim sporočite, da je to dela prost dan, pa se vseeno najde kdo (ali več njih), ki pa vam pridejo pomagat, je to po moji presoji njihovo prostovoljno delo in čisto nič drugega.
- Zakon o delovnih razmerjih omogoča tudi odreditev nadurnega dela v izrednih razmerah – v takih okoliščinah je dovoljena tudi ustna odreditev in se pisna odredba vroči delavcem naknadno, najkasneje pa do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu (144 člen ZDR-1). Off the record (in ne, da vas hujskam h kršitvi predpisov, ampak): četudi boste zaradi izrednih razmer pisno odredbo o nadurah izdali kasneje, menim, da bo vsak inšpektor to razumel, če boste zagotovili dokaze o izrednih razmerah in zakaj objektivno ni bilo možno odredb izdati pravočasno in da je bilo nadurno delo opravljeno še vedno v zakonskih okvirih in izključno za sanacijo razmer in odpravo posledic poplav). Delavce pa morate plačati, vključno z dodatki!
- V kolikor je narava dela takšna, da vsem ali pa nekaterim delavcem omogoča delo od doma, ga lahko enostransko odredite, četudi ga v pogodbah o zaposlitvi nimate (smiselno enako, kot smo to delali v času COVIDA!). Tudi o tem sem že veliko pisala.
- Delavcem pa lahko odredite tudi čakanje na delo ali jim ponudite solidarnostno pomoč. O sprejetih interventnih ukrepih je Združenje delodajalcev pripravilo odlične povzetke: https://www.zds.si/sl/o-zds/novice/interventni-ukrepi-za-delodajalce-in-zaposlene-po-poplavah-v-avgustu-2023/
Utopično bi bilo pričakovati, da se kdaj kasneje ne bo pojavil kakšen pravni zaplet v zvezi s poslovanjem v teh časih. Vendar to še vedno ni utemeljen razlog za iskanje črnih scenarijev in vsega, kar bi lahko šlo narobe. Iskreno sem takšne komunikacije že zelo sita.
Ne glede na pomanjkljivosti sodnega in na splošno pravnega sistema v Sloveniji, se največ “krivic” še vedno zgodi zato, ker podjetja delujejo na lastno pest, brez da bi se posvetovali s pravnimi in drugimi strokovnjaki: če že odrejate nadurno delo ali sami sestavljate pogodbe o zaposlitvi ali omogočate delo od doma “po svoje”, se dajte vsaj v izrednih razmerah obrniti na zaupanja vrednega strokovnjaka, ki vam bo znal svetovat.
Čeprav mi je stanovska kolegica svetovala, naj grem 14.8.2023 “z lopato na teren”, ker je dan namenjen takšni pomoči, vam iskreno povem, da dobim dve levi roki v trenutku ko mi v roke porineš lopato. Na to nisem ponosna, ampak takšna sem. Zelo koristna pa sem pri urejanju papirjev in pravnem svetovanju podjetjem in delodajalcem, zato svojo solidarnost izkazujem tako, da se mi lahko naslednji teden oglasite z morebitnimi vprašanji na info@aljafakin.si in vam bom pomagala najti rešitev. Kot prostovoljka 🙂