Skip links

Najpogostejše pravne napake podjetnikov pri poslovanju in rešitve zanje

Zakoni niso priročniki o samopomoči.

Po mojih izkušnjah, krivice v pravnih postopkih večinoma niso posledica krivičnosti ali neučinkovitosti (ali kar je še podobnih pavšalnih očitkov) slovenskega sodnega ali zakonodajnega sistema, ampak nevednost, neukost in (pa brez zamere) neracionalna “varčnost” slovenskih podjetnikov.

“Nepoznavanje prava škodi” je rek, ki so ga uvedli že stari Rimljani in velja še dandanes. Povsod. Po domače to pomeni, da je v pravu “po toči zvoniti prepozno” – zakone moramo poznati. Če jih ne, lahko odgovornost za škodljive posledice, ki nas doletijo, pripišemo samim sebi. Zmota je redkokdaj upoštevna in kadar je, je to predvideno že v samem predpisu.

V življenju, še zlasti pa, ko nastopamo kot gospodarski subjekti, moramo izkazati pričakovano (predpisano, dejansko) mero skrbnosti in neskladnost našega poslovanja s predpisi ni opravičljiva. Sklicevanje na kakršnekoli zmote v tovrstnih pravnih razmerjih praktično ni mogoče. Pri tem ni pomembno, koliko ste mladi, (ne)izkušeni, da ste ukvarjate z umetnostjo, kulturo, da ste “pošteni”, plačujete davke…

Če se greste biznis, se ga morate iti pravno pravilno.

Ja, tudi mene takšno stališče navdaja s tesnobo, ampak, tako pač je.

Ta, malo daljši uvod, je dejansko prva in najpogostejša napaka, ki jo opažam pri svojem delu:

  • Zaupanje pravnih nalog ne-pravnikom in iskanje pravnih nasvetov pri nestrokovnjakih: praviloma pravne naloge v podjetjih opravljajo računovodje, “kadrovniki” (ki niso pravniki po izobrazbi), administrativni delavci ali kar direktorji sami. Razumem, “odvetniki smo dragi” in “pogodbe pa res ni težko napisati, vzorcev je polno na netu”. Ravno zadnjič sem na facebooku videla objavo podjetnice, ki je iskala vzorec pogodbe za najem pisarne. Veste kaj je tu največji problem? Poslovni najem za nedoločen čas je zelo težko odpovedati (odpovedni rok je 1 leto in odpovedati ga je potrebno sodno). Rešitev: po nasvet pojdite k strokovnjaku. O ceni odvetniških storitev sem že pisala tukaj Iskreno o ceni .

Pri poslovanju podjetniki zelo veliko napak naredijo zlasti na delovnopravnem področju, pri urejanju delovnih razmerij. Tu so najpogostejše napake, ki jih opažam:

  • Nezakoniti oglasi za delo: “Zaposlimo tajnico”; “Ponujamo zaposlitev za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas”; “Zaposlimo prodajalca/-ko, pogoj: lasten s.p.”… Rešitev: Ko pišete objavo za delo, ne smete iskati zgolj žensk ali zgolj moških (iskanje samo moškega ali samo ženske je dovoljeno izjemoma in izjeme se presojajo zelo ozko). Ponujanje zaposlitve za določen čas in že v oglasu napovedovanje, da je v resnici možnost zaposlitve za nedoločen čas, je nepravilnost, ki vas lahko zelo drago stane – delavec, ki ste ga zaposlili na podlagi takšnega oglasa za določen čas, ima zelo dobre možnosti, da bo na sodišču uspel z zahtevkom za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas. Zaposlovanje za določen čas je izjema (razloge točno našteva zakon in nekatere kolektivne pogodbe). Praviloma se zaposluje za nedoločen čas.  “Sodelovanje” z s.p.-ji je seveda zakonito, le pravilno ga je potrebno izvesti. “Zaposlovanje” samostojnega podjetnika pa je prepovedano. To pisati v oglas za delo, pa je velika neumnost.
  • Nepravilno sklepanje pogodb o zaposlitvi: kot rečeno že zgoraj, pogodba o zaposlitvi za določen čas je lahko sklenjena samo iz razlogov, ki jih predpisuje zakonodaja. Rešitev: Vsebina pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas je predpisana. Če manjka katera od sestavin, to ne pomeni, da delovno razmerje ni bilo sklenjeno. Če ste sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je pomanjkanje katere od vsebinskih sestavin razlog za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Eden takih, najpogostejših lapsusov, je, da v pogodbi za določen čas ni naveden razlog za takšno zaposlitev. Drugi zelo pogost pa, da pogodba ne določa načina izrabe letnega dopusta.
  • Odpoved pogodbe o zaposlitvi: najpogosteje opažam, da delodajalec najprej delavcu odpove pogodbo, nato pa skleneta še sporazum. Ali pa sestavita nekakšnega križanca, kot je “sporazumna redna odpoved delovnega razmerja”. Rešitev: Tukaj v bistvu zelo težko razložim, zakaj je to narobe (in škodljivo), ker v določenih primerih (mimogrede, omenjeni križanec je nezakonit, ker takega instituta slovensko pravo ne pozna) je lahko povsem zakonito, zato mi boste morali tukaj verjeti na besedo: takšnih manipulacij ne delajte brez odvetnika. Praviloma je odpoved pogodbe o zaposlitvi en način prenehanja, sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi pa drug način prenehanja. Vsak ima svoje zakonitosti, kot tudi prednosti in slabosti. Obema pa je skupno to, da če sta izpeljana nepravilno, delodajalca napaka drago stane (dobesedno drago – 🤑).

Veliko pa je tudi napak pri sami organizaciji poslovanja, npr.:

  • Ne-sprejem obveznih internih aktov (pravilnikov): Rešitev: pozanimajte se, kateri pravilniki so obvezni in jih sprejmite. Nekritična uporaba vzorcev je vedno nepriporočljiva, ampak v tem primeru bi morda upala trdit, da če nikogar ne zaposlujete in ste majhno podjetje ali na začetku, je morda vseeno boljše, da imate obvezne pravilnike, četudi slabe (torej narejene na vzorcih), kot pa da jih sploh nimate. Vendar imejte v načrtu strokovno posodobitev teh pravilnikov, ko vaše poslovanje zaživi.
  • Ne-zaščita intelektualne lastnine: na Instagramu sledim kopici mladih podjetij, ki imajo lepo in prepoznavno blagovno znamko, izdelke, ki so jih sami oblikovali in dosegli, da se njihovo ime, znamka, povezuje z njimi ipd. Stavim, da večina njih (morda celo vsi) nimajo registrirane svoje blagovne znamke. Rešitev: pri uradu za intelektualno lastnino (in celo na njihovi spletni strani) lahko zelo enostavno registrirate svojo blagovno znamko ali zaščitite drugo svojo intelektualno lastnino. Tisti bolj spretni lahko to naredite sami, lahko pa vam pomaga odvetnik. Postopek je hiter in relativno poceni, zaščita blagovne znamke pa pomeni, da se po letih trdega dela in gradnji prepoznavnosti lastne blagovne znamke, ne boste nekega dne zbudili in na instagramu videli “xy” uporabnika, ki je izkoristil vašo prepoznavnost oziroma prepoznavnost vaše blagovne znamke, jo registriral in jo sedaj legitimno (!) trži. Ves vaš trud bo šel v nič. Teh zgodb ni malo. Ko začnete žeti uspehe, postanete zanimivi.
  • Zanikanje, ignoriranje in sklicevanje na nevednost, zaposlenost…: tudi sama sem vedno znova presenečena, kako pogosta je ta napaka. Podjetniki ne dvigujejo pošte s sodišča ali drugih državnih organov. Jo vržejo v smeti. Jo preprosto ignorirajo, ker “poslujejo pošteno in vedo, da je pošta od ljubosumnega konkurenta, ki jih hoče uničiti in se mu ne bodo pustili” ali ker “se naj sodišča ukvarjajo raje z velikimi ribami, male podjetnike, ki si želijo samo preživeti pa pustijo pri miru” in kar je še podobnih polemiziranj. Rešitev: resnica je, da ne glede na to, kolikokrat boste zatlačili kuverto neljube barve, vsebine ali oblike v smeti, težava, ki iz te kuverte izhaja, ne bo izginila. Ignoriranje, zanikanje in podobno v pravu ni učinkovito. Kar je še huje, težava se z vsako nadaljnjo kuverto praviloma stopnjuje do te mere, da je na koncu nerešljiva. In to je resnična zgodba.

Namen tega prispevka ni, da vam solim pamet. Človeško je, da delamo napake. Ampak nekaterim se lahko zelo enostavno izognemo. Poslovanje brez pravnega strokovnjaka dandanes ni mogoče, zato vas vabim, da si na moji spletni strani ogledate, kako vam lahko pomagam. Morda vam prihranim marsikateri evro, živce in prevzamem nase del stresa, ki ga sedaj nosite sami: Področja dela.

Return to top of page